Piše: Luka Pintarič
Voda je za nas najpomembnejša snov na Zemlji, saj je vir vsega življenja. Tako Zemlja kot človeško telo vsebujeta več kot 70% vode. Je poglavitno topilo in nujno prisotna pri vseh bioloških procesih. Je najenostavnejša molekularna struktura, ki jo sestavljajo dva vodikova in en kisikov atom. Prav sposobnost tvorbe šibkih molekularnih vezi ji daje unikatne lastnosti. Voda je edina materija, ki kroži v atmosferi in se neprestano trasformira. Verjetno obstaja zelo malo vode, ki še ni obkrožila Zemlje vsaj nekajkrat. Vsi imamo veliko izkušenj z vodo v našem vsakdanu in pričakovali bi, da vemo o njej že vse, a te skrivnostne snovi v resnici ne poznamo toliko, kot bi sprva mislili. Navkljub dobremu poznavanju fizikalnih in kemijskih lastnosti vode, raziskovalce še danes presenečajo nova odkritja povezana z vodo (oglej si spodnji video). Na žalost veliko novih spoznanj in dognanj še ni doseglo zadostne medijske in strokovne pozornosti.Kristali vode reagirajo na čustvena stanja.
Eno izmed pomembnejših odkritij zadnjega stoletja je bilo, da se voda vede kot tekoči kristal in je nosilka ter prenašalka informacij. Slednje so potrdile številne študije. Eden prvih bolj znanih raziskovalcev pa je bil japonski znanstvenik Masaru Emoto, ki je opazoval vpliv različnih čustvenih stanj na nastajanje kristalov vode. Ugotovil je, da pozitivna informacija čustev pri kristalizaciji vode omogoča strukturirane in simetrične kristale, negativna pa popačene in nestrukturirane oblike. Če povzamemo, voda v sebi nosi informacijo, oziroma energijo, ki vpliva na lastnosti vodnih molekul, kar je še kako pomembno za biološke sisteme. Do zelo podobnih ugotovitev in zaključkov vpliva misli (subtilnih energij) na materijo, so prišli tudi na področje kvantne mehanike.
Ali je struktura vode pomembna?
Kako pa to znanje uporabimo v praktične namene?
Izdelek kot je steklenka Eli posnema naravni proces čiščenja in energizacije vode in tako strukturira vodo ter obenem izniči vse informacije, ki jih je voda pred tem vsebovala in bi bile za telo škodljive. Vedeti moramo namreč, da še tako učinkovito filtrirana voda zadrži informacije vseh snovi in poti, kjer je potovala. Podobno kot z informacijo se zgodi tudi s fizično prisotnimi škodljivimi snovmi v vodi, kot je na primer klor. Ob pitju strukturirane vode slednja ’’izniči’’ energijski potencial klora, ki bi drugače reagiral z okolico in tako slednji postane neškodljiv za telo. Obenem nam steklena posoda za vrtinčenje vode pomaga, da dobimo vodo, ki je kot ’’nepopisan list papirja’’ in odprta za vse informacije, ki jih sami želimo dodati z informiranjem ali dodati tiste afirmacije, ki jih potrebujemo v določenem trenutku. Preko vrtinčenja v zgornji bučki se ’’gibljive’’ in živahne moči okolja na novo vtisnejo. Tu se ustvari polje napetosti, pri čemer se močno polni s kozmično energijo. Poleg tega se voda v procesu vrtinčenja ne oblikuje samo strukturno, temveč sprejme tudi misli tistega, ki jo vrtinči. Posledično ima voda iz steklenke Eli bolj lahek in mehak okus, kot tista pred vrtinčenjem. Pri kaljenju kalčkov z vrtinčeno vodo so ti močnejši in imajo intenzivnejši okus. Tako zdravo vodo lahko dnevno uporabljamo za pitje, kuhanje, umivanje, zalivanje rastlin in za živali.
Ali je mogoče kvaliteto vode dokazati?
Ena izmed metod je merjenje oddane svetlobe vode. Gre za količino biofotonov v vodi, katere merimo z enoto Bovisi (B). Več kot jih voda oddaja, boljša je za naše telo. Povedano drugače, močnejše kot je biopolje vode, bolje je za nas. Biofotoni so namreč odgovorni za biokemične reakcije naši hormonov ter posledično premagovanje nekoherentnosti v organizmu. Energijo dovajajo našim celičnim baterijam – mitohondrijem, ti pa potem po programu urejajo vse potrebno. Vsaka od naših petih milijard celic prejme 200.000 informacij na sekundo, da ohranja nadzor nad »mega projektom«, ki ga imenujemo človek. Izmenjava teh informacij je električnega značaja in se vrši po vodi. Seveda po čisti vodi. Tako bi si lahko lažje pojasnili ’’zdravilne’’ učinke vode poznanih vodnih izvirov kot je Lurd ali pri nas v Sloveniji Grofov izvir nad Tolminom.
Viktor schauberger – opis procesa vrtinčenja vode
Efekt implozije
Centrifugalna sila vrtinca odriva težke delce proti zunanjemu delu vrtinca, lahke pa proti centru. Gledano električno, se negativni ioni zraka gibljejo proti centru, pozitivni pa proti zunanjemu robu. Princip zračnega ali vodnega vrtinca je tudi ustvarjanje večjega tlaka zadaj in manjšega spredaj. In na tej osnovi bodo zgrajeni vsi energetski stroji bodočnosti. Zato je tudi premočrtno gibanje, ki je vodilo današnjega tehnološkega razvoja, uporabljeno napačno in je v nasprotju z naravnim gibanjem. Z gotovostjo lahko rečemo, da naša celotna znanost temelji na napačnem razumevanju in uporabi gibanja. Vodna masa se skozi dvojno spiralo notranje vrtinčni tako, da se posamezni deli vode na obrobju drugače vrtinčijo, kot središčni. Na ta način se tako centrifugalna kot centripetalna sila ‘združujeta’ na sredini pipe in težki delci se zaradi tega gibljejo proti centru, lažji pa navzven. Voda se zaradi takega gibanja in notranjih krilc, ki se nahajajo na notranjem obodu revitalizatorja, navzven malo segreje, kar nadalje vodi v ločevanje kisikovih molekul v notranji regiji revitalizatorja in njegovo koncentracijo na periferiji. Zaradi povečanega izločanja kisika, se tudi vse bakterije skupaj z drugimi delci gibljejo proti zunanjosti cevi. Na ta način se voda znebi vseh raztopljenih delcev. Istočasno se tudi kisikovi atomi ločijo od vseh karbonatov, ki so zmeraj prisotni v vodi in površinska napetost vode se zaradi tega zmanjša. Zmanjšanje površinske napetosti vodi v mehanično pospeševanje delcev navzven – samoočiščevanje in energetsko polnjenje centralno pospešene vodne mase. Zaradi pospeševanja gibanja vode, se centralni del gibajoče vode hladi, plini ki nastanejo zaradi razpada karbonatov, se koncentirajo vzdolž osi gibanja, kjer je najmanjša temperatura. Koncentracija upada z oddaljenostjo od centra gibanja. Kisik po drugi strani pa se koncentrira na obodu, kjer dosega svojo najbolj agresivno stanje. Kisik potrebujejo tudi aerobične bakterije, ki razkrajajo biološke odpadke, ki se nahajajo v vodi. Zato je aerobična voda zelo primerna za zalivanje obdelovalnih površin. Po drugi strani pa neaerobične bakterije dobro uspevajo v vodi, ki ji primanjkuje kisika in v njej proizvajajo toksične odpadke (ecoli). Zato je tudi stoječa voda, ki se zadržuje po ceveh in ki nima dovolj kisika, toksična, v njej se hitro množijo anaerobične bakterije in na koncu je voda vprašljiva za pitje. V povprečju ima revitalizirana voda do 24% več kisika kot navadna pitna voda, ki priteče iz pipe.
