Piše: Luka Pintarič
Voda je za nas najpomembnejša snov na Zemlji, saj je vir vsega življenja. Tako Zemlja kot človeško telo vsebujeta več kot 70% vode. Je poglavitno topilo in nujno prisotna pri vseh bioloških procesih. Je najenostavnejša molekularna struktura, ki jo sestavljajo dva vodikova in en kisikov atom. Prav sposobnost tvorbe šibkih molekularnih vezi ji daje unikatne lastnosti. Voda je edina materija, ki kroži v atmosferi in se neprestano trasformira. Verjetno obstaja zelo malo vode, ki še ni obkrožila Zemlje vsaj nekajkrat. Ampak, ali je voda, ki jo pijemo res živa?
Vsi imamo veliko izkušenj z vodo v našem vsakdanu in pričakovali bi, da vemo o njej že vse, a te skrivnostne snovi v resnici ne poznamo toliko, kot bi sprva mislili. Navkljub dobremu poznavanju fizikalnih in kemijskih lastnosti vode, raziskovalce še danes presenečajo nova odkritja povezana z vodo (oglej si spodnji video). Na žalost veliko novih spoznanj in dognanj še ni doseglo zadostne medijske in strokovne pozornosti.
Kristali vode reagirajo na čustvena stanja.
Eno izmed pomembnejših odkritij zadnjega stoletja je bilo, da se voda vede kot tekoči kristal in je nosilka ter prenašalka informacij. Lahko bi rekli, da je živa voda. Slednje so potrdile številne študije. Eden prvih bolj znanih raziskovalcev pa je bil japonski znanstvenik Masaru Emoto, ki je opazoval vpliv različnih čustvenih stanj na nastajanje kristalov vode. Ugotovil je, da pozitivna informacija čustev pri kristalizaciji vode omogoča strukturirane in simetrične kristale, negativna pa popačene in nestrukturirane oblike. Če povzamemo, voda v sebi nosi informacijo, oziroma energijo, ki vpliva na lastnosti vodnih molekul, kar je še kako pomembno za biološke sisteme. Do zelo podobnih ugotovitev in zaključkov vpliva misli (subtilnih energij) na materijo, so prišli tudi na področju kvantne mehanike.
Ali je struktura vode pomembna?
Da bi bolje razumeli informacijske lastnosti vode, njihov vpliv na strukturo vode ter pomen za živa bitja, si poglejmo naslednji primer. Verjetno ste že kdaj v navalu žeje spili veliko vode, pa je kljub temu niste potešili. Še več, pitje vas je utrudilo in povzročilo občutek napihnjenosti. Do tega je prišlo zato, ker je bila voda slabo dostopna za telo. Od tu poznamo pojem biološka voda, s čimer poimenujemo vodo, ki jo naše telo, na račun svoje energije, strukturno in informacijsko prilagodi sebi, da lahko sodeluje pri encimskih in drugih reakcijah. Tako velja, da je pitje slabe vode za organizem energetsko zelo potratno in dolgoročno škodljivo. Na srečo pa ima narava že od nekdaj mehanizem, ki proizvaja našemu telesu ustrezno vodo.
Za energetsko bogato vodo, imenovana tudi živa voda ali informirana voda, ki nam jo v harmonični strukturi pripravi Zemlja, štejemo vodo iz visokogorskih potokov. Ko voda s padavinami pade na tla, preko prsti in kamnin počasi pronica do globjih plasti, kjer se prične zbirati v podtalnici in od tam pot nadaljuje na površje. Pri prehajanju oddaja in sprejema različne minerale, pline ter druge snovi. Prav tako voda, zaradi okoliških elektromagnetnih polj kamnin, spremeni svoje energetsko polje, oziroma si ga ojača.
Pomemben dejavnik je tudi gibanje vode, saj voda v svojem zavijanju preko kamenja v strugi oblikuje nešteto majhnih vrtincev ter se tako “strukturno” uredi. Vodni vrtinci so že dolgo znani kot vodni način samočiščenja in energiziranja. To je raziskoval tudi Viktor Schauberger, ki velja za pionirja na tem področju (tekst spodaj). Ta oblika naravnega čiščenja, ki je znana kot “pasivno čiščenje vode”, v večji meri spremeni organizacijske ravni molekul vode – kar poimenujemo strukturirana voda. V vodi se spremenijo subtilne energije in lastnosti, izboljšajo in obnovijo se njene naravne funkcije. Molekule vode so namreč zasnovane tako, da delujejo v skupinah in kot “eno celo telo”. Takšna strukturirana voda nam omogoča boljšo absorpcijo nutrientov, učinkovitejši odnos neželenih elementov in je za naše telo v naravni in biološko dostopni obliki.
Kako pa to znanje uporabimo v praktične namene?
Izdelek kot je steklenka Eli posnema naravni proces čiščenja in energizacije vode in tako strukturira vodo ter obenem izniči vse informacije, ki jih je voda pred tem vsebovala in bi bile za telo škodljive. Voda po vrtinčenju postane spet živa voda. Vedeti moramo namreč, da še tako učinkovito filtrirana voda zadrži informacije vseh snovi in poti, kjer je potovala. Podobno kot z informacijo se zgodi tudi s fizično prisotnimi škodljivimi snovmi v vodi, kot je na primer klor. Ob pitju informirane vode slednja ’’izniči’’ energijski potencial klora, ki bi drugače reagiral z okolico in tako slednji postane neškodljiv za telo. Obenem nam steklena posoda za vrtinčenje vode pomaga, da dobimo vodo, ki je kot ’’nepopisan list papirja’’ in odprta za vse informacije, ki jih sami želimo dodati z informiranjem ali dodati tiste afirmacije, ki jih potrebujemo v določenem trenutku.
Preko vrtinčenja v zgornji bučki se ’’gibljive’’ in živahne moči okolja na novo vtisnejo. Tu se ustvari polje napetosti, pri čemer se močno polni s kozmično energijo. Poleg tega se voda v procesu vrtinčenja ne oblikuje samo strukturno, temveč sprejme tudi misli tistega, ki jo vrtinči. Posledično ima voda iz steklenke Eli bolj lahek in mehak okus, kot tista pred vrtinčenjem. Pri kaljenju kalčkov z vrtinčeno vodo so ti močnejši in imajo intenzivnejši okus. Tako zdravo vodo lahko dnevno uporabljamo za pitje, kuhanje, umivanje, zalivanje rastlin in za živali.
Ali je mogoče kvaliteto vode dokazati?
Ena izmed metod je merjenje oddane svetlobe vode. Gre za količino biofotonov v vodi, katere merimo z enoto Bovisi (B). Več kot jih voda oddaja, boljša je za naše telo. Povedano drugače, močnejše kot je biopolje vode, bolje je za nas. Biofotoni so namreč odgovorni za biokemične reakcije naši hormonov ter posledično premagovanje nekoherentnosti v organizmu. Energijo dovajajo našim celičnim baterijam – mitohondrijem, ti pa potem po programu urejajo vse potrebno. Vsaka od naših petih milijard celic prejme 200.000 informacij na sekundo, da ohranja nadzor nad »mega projektom«, ki ga imenujemo človek. Izmenjava teh informacij je električnega značaja in se vrši po vodi. Seveda po čisti vodi. Tako bi si lahko lažje pojasnili ’’zdravilne’’ učinke vode poznanih vodnih izvirov kot je Lurd ali pri nas v Sloveniji Grofov izvir nad Tolminom.
Za konec...
Nekoč ezoterična in nedosegljiva skrivnost strukturirane vode je sedaj v osnovi razumljena, a vendar se z vsakim novim odkritjem pojavi še več novih neznank. Vse te raziskave in dognanja o vodi nakazujejo na skorajšne temeljne spremembe v znanosti in razvoju življenja. Velja si zapomniti, da živimo v svetu polnem informacij in naše misli so tiste, ki lahko občutno pripomorejo k boljšemu počutju in zdravju. Ne pozabimo namreč, da je voda v našem telesu nosilka informacij. Torej rek ’’kar misliš, to tudi si’’ še kako potrjuje to staro modrost. <3
Živa voda je bližje kot si misliš 😉 Če nimaš steklenke Eli pa si le večkrat vzami čas in se z navadno steklenko ali steklenico odpravi natočit živo vodo do naravnega izvira.
Viktor schauberger – opis procesa vrtinčenja vode
Efekt implozije
Centrifugalna sila vrtinca odriva težke delce proti zunanjemu delu vrtinca, lahke pa proti centru. Gledano električno, se negativni ioni zraka gibljejo proti centru, pozitivni pa proti zunanjemu robu. Princip zračnega ali vodnega vrtinca je tudi ustvarjanje večjega tlaka zadaj in manjšega spredaj. In na tej osnovi bodo zgrajeni vsi energetski stroji bodočnosti. Zato je tudi premočrtno gibanje, ki je vodilo današnjega tehnološkega razvoja, uporabljeno napačno in je v nasprotju z naravnim gibanjem. Z gotovostjo lahko rečemo, da naša celotna znanost temelji na napačnem razumevanju in uporabi gibanja.
Vodna masa se skozi dvojno spiralo notranje vrtinčni tako, da se posamezni deli vode na obrobju drugače vrtinčijo, kot središčni. Na ta način se tako centrifugalna kot centripetalna sila ‘združujeta’ na sredini pipe in težki delci se zaradi tega gibljejo proti centru, lažji pa navzven. Voda se zaradi takega gibanja in notranjih krilc, ki se nahajajo na notranjem obodu revitalizatorja, navzven malo segreje, kar nadalje vodi v ločevanje kisikovih molekul v notranji regiji revitalizatorja in njegovo koncentracijo na periferiji. Zaradi povečanega izločanja kisika, se tudi vse bakterije skupaj z drugimi delci gibljejo proti zunanjosti cevi. Na ta način se voda znebi vseh raztopljenih delcev. Istočasno se tudi kisikovi atomi ločijo od vseh karbonatov, ki so zmeraj prisotni v vodi in površinska napetost vode se zaradi tega zmanjša. Zmanjšanje površinske napetosti vodi v mehanično pospeševanje delcev navzven – samoočiščevanje in energetsko polnjenje centralno pospešene vodne mase. Zaradi pospeševanja gibanja vode, se centralni del gibajoče vode hladi, plini ki nastanejo zaradi razpada karbonatov, se koncentirajo vzdolž osi gibanja, kjer je najmanjša temperatura. Koncentracija upada z oddaljenostjo od centra gibanja. Kisik po drugi strani pa se koncentrira na obodu, kjer dosega svojo najbolj agresivno stanje. Kisik potrebujejo tudi aerobične bakterije, ki razkrajajo biološke odpadke, ki se nahajajo v vodi. Zato je aerobična voda zelo primerna za zalivanje obdelovalnih površin. Po drugi strani pa neaerobične bakterije dobro uspevajo v vodi, ki ji primanjkuje kisika in v njej proizvajajo toksične odpadke (E. coli). Zato je tudi stoječa voda, ki se zadržuje po ceveh in ki nima dovolj kisika, toksična, v njej se hitro množijo anaerobične bakterije in na koncu je voda vprašljiva za pitje. V povprečju ima živa voda oz informirana voda do 24% več kisika kot navadna pitna voda, ki priteče iz pipe.
