Sonce, morje, kemperji, žajbelj in Bijelo dugme

Piše: Iva

Kraj in čas dogajanja: otok Pag za 1. maj

Ekipa: Barbi, Goran, Gujo, Iva, Pero

Fotke: vsi pomalem

V upanju na sončno vreme po deževnem aprilu smo v soboto zjutraj popokali destilator,  opremo, pse, nekaj fasunge in pirov ter se odpravili na prvomajske počitnice na Pag. Že na poti sem razmišljala in si močno želela, da bi nas na Pagu presenetil cvetoč žajbelj, vendar sem v to malo dvomila, saj je čas cvetenja žajblja bolj sredina maja in junij, mi pa smo prihajali konec aprila. Ko sem prvič uzrla vijolčne planjave te zdravilne in vsestransko uporabne rastline je to definitivno naredilo moj dan, malo manj pa je bil verjetno vesel Goran, ki me je moral poslušati in ustavljati za vsako novo cvetočo rožico, ki sem jo opazila na poti do cilja. V našo stalno ekipo je Pero s svojimi čari in obljubami o idilični hišici s kaminčkom in žarom, uspel zvabiti še par novih kandidatov brez katerih definitivno ne bi bilo tako zabavno. Pridružili so se nam Balkan campers, tako da smo se po Pagu vozili v stilu z nostalgičnim VW kemperčkom ob zvokih stare Yugo rock muzike, kar je dalo potovanju še poseben čar.

Ker pa bi bilo dolgčas če bi samo poležavali naokrog, hkrati pa to ni bil niti naš namen, smo bili pridni in se lahko pohvalimo z kar zajetno zalogo žajblja. Radovednost je lepa čednost tako smo se preizkusili tudi v izdelavi žajbljevega sirupa, ki nas je presenetil s svetlo rožnato barvo in žajbljevega šnopsa, ki je še v izdelavi, saj se listki in cvetovi morajo namakati 3 tedne.

Z nami je bil tudi kotel, destilirali smo rožmarin in žajbelj, ki bosta sestavini ustne vodice 🙂 Ker pa vse lepe stvari hitro minejo je tako minilo tudi par dni našega dopusta. Nazaj smo se vrnili z novim zagovom, idejami ter veliko žajblja, za vedno pa nam bodo ostali spomini na ledeno mrzlo prvomajsko morje ter težke debate ob ločevanju vejic od listkov in cvetov za čaj do pol 5 zjutraj.

Več utrinkov pa v spodnji galeriji:

Leave a Comment

Scroll to Top