Tabor se je dogajal na čarobnem travniku, ki ga objema bister potok in obkrožajo velika drevesa. Hodili smo po vrvi, vrteli poje, nabirali divje zeli in jih spreminjali v dišeče vodice (hidrolate), poslušali bobenske ritme, se potopili v zvok didžiriduja in občudovali žarečo ognjeno predstavo.
Naša Divja družina je letos zrasla. Lepo je dihati skupaj, se učiti razumevanja in preizkušati svoje meje. Učimo se delovanja v skupnosti, izražanja svojih idej, misli in prav tako čustev, na način, ki temelji na iskrenosti in razumevanju. To pišem zato, ker se premalokrat umirimo in si povemo kako dobro nam gre in po divjem vikendu smo se obrnili nazaj in dojeli koliko smo to leto pravzaprav naredili za naše veselje in za razvoj društva. Za nami je čudovito leto!
Poleg druženja in rajanja po travnikih in gozdovih, smo letos uspeli v stekleničke uloviti naše prve izdelke. Vsi so doma v gozdu. Nekaj njih najdete tudi med fotografijami.
Do naslednjič, Aho!
