Zeleni revolucionar Masanobu Fukuoka (1913-2008), oče naravnega kmetovanja, filozof in goreč zagovornik neposeganja v voljo narave je študiral mikrobiologijo in agronomijo. Po večletnem strokovnem delovanju na področju fitopatologije je tok njegovega življenja preobrnila globoka duhovna izkušnja. Soočenje s smrtjo ga je v štiriindvajsetem letu starosti napeljalo na korenit premislek o smotru človekovega udejstvovanja, ki je na družinskem posestvu dozorel v filozofijo, na njenem temelju pa v svojstven način kmetovanja zunaj meja znanstvenega, danes znan tudi kot Fukuokova metoda.
Jedro Fukuokove filozofije tvori pojmovanje narave kot popolne same po sebi; največje zlo sodobnega sveta vidi v človekovem prizadevanju izboljšati, celo preseči jo, predvsem pa si jo podrediti. Svoje kmetovanje je sam občutil ne le kot sredstvo za pridelovanje hrane, ampak kot estetski in duhovni pristop k življenju, katerega skrajni cilj je »izpopolnitev človeka«.
Revolucija ene slamice (1975), nedvomno Fukuokovo najvplivnejše delo, je zeleni manifest o kmetovanju, prehranjevanju in mejah človekovega spoznanja, hkrati pa razkriva spomine moža, čigar duhovno prepričanje je bilo temelj vsakega vidika njegovega svežega, a vendar prastarega načina kmetovanja. Močna in ganljiva kritika odtujevanja človeka od narave in z njim povezane industrializacije pridelave in predelave hrane je klic k prevrednotenju globalnih sistemov, ki jim prepuščamo skrb za živež. Prevedena je v čez dvajset svetovnih jezikov in že vse od nastanka, še zlasti pa po izidu angleške izdaje leta 1978, navdihuje kmetovalce in borce za vrnitev k naravi po vsem svetu. Njena brezčasna modrost, ki združuje in obenem presega kulture in vere, zarezuje globoko v srž obstoja človeštva – in njegovega soobstoja z drugimi bitji na tem planetu.
