Čemaž, gozdni česen (Allium ursinum)

by | Feb 26, 2018 | Uncategorized | 0 comments

Piše: Iva

Medtem, ko je večina Slovenije še zakopana pod snežno odejo, se pomlad nezadržno bliža. Ena od prvih divje rastočih rastlin, ki bo na voljo za nabiranje je čemaž (Allium ursinum), po dobesednem prevodu iz latinščine znan tudi kot medvedji luk. Stari narodi so verjeli, da mora imeti posebno moč, da tako hitro premaga zimo.

Od kje prihaja?

Čemaž je naš! Izvira iz Zahodne in Srednje Evrope. Čemaž so uporabljali že v kameni dobi v koliščarskih naselbinah v severnem alpskem predelu. Tudi Rimljani so ugotovili njegovo zdravilno moč ter ga poimenovali herba salutaris, zdravilna rastlina. V literaturi je bil kot zdravilna rastlina prvič omenjen v 16. stoletju.

 

Izgled in rastišče

Čemaž je večletna čebulnica, spada med lukovke. Prepoznamo ga bo dolgopecljatih suličastih listih z močnim vonjem po česnu in belih zvezdastih cvetovih. Listi so celorobi, na spodnji strani motni in nekoliko svetlejši kot zgoraj. Iz vsake čebulice rasteta 2 lista, včasih tudi 1 ali 3. Votlo cvetno steblo je 3-robo in neolistano. Cveti od aprila do maja. Rad ima vlažno zemljo, zato se ga ponavadi odpravimo iskat v bližino potokov ali rek, kjer ga je na enem rastišču na tone. Najraje ima bukove ali mešane gozdove.

Zdravilna moč čemaža

 

Čemaž vsebuje veliko žveplovih spojin, aliinov, kalij, mangan, cink ter vitamina C in B6. Listi vsebujejo največ teh učinkovin pred cvetenjem, kasneje pa se te učinkovine porabijo za tvorjenje cvetov.

Pripisujejo mu očiščevalno delovanje, saj pospešuje delovanje jeter in žolčnika ter spodbuja izločanje prebavnih sokov. Je naravni antibiotik, antimikotik (protiglivično del.) in podpira proces zdravljenja okužb. Znižuje krvni tlak, blagodejno deluje na ožilje in znižuje holesterol. Priporoča se pri pomanjkanju železa in za boljše delovanje možganov. Mangan in cink spodbujata delovanje imunskega sistema, čemaževa tinktura pa se zaradi eteričnega olja uporablja pti čiščenju nakopičenih kovin iz telesa, saj le-te veže. Švicarski zdravilec Johann Kuenzle je o čemaževi zdravilnosti napisal: »Skoraj nobeno zelišče ne očisti želodca, črevesja in krvi tako učinkovito kot čemaž«. Pomaga vam tudi pri spomladanski utrujenosti in kot afrodiziak.

 

 

 

POZORni bodite na zamenjave!

Pri nabiranju bodite pozorni na nevarne zamenjave z ostalimi podobnimi divje rastočimi rastlinami. Eden najočitnejših lastnosti, da gre za čemaž je njegov močan vonj po česnu, zato pomencajte liste med prsti, da se prepričate, da gre res za pravo rastlino.

Zamenjate ga lahko namreč tudi z strupenimi, pozorni bodite na čas nabiranja, čemaž se nabira marca, aprila (listi), ostale rastline pa skoraj vse rastejo kasneje..

Bela čmerika (Veratrum album) – do meter in pol visoka trajnica z dolgim razvejenim latastim socvetjem, cveti na vlažnih zakisanih neapnenčastih travnikih visoko v hribih, zato je v Sloveniji precej redka. Cela rastlina je strupena.

Jesenski podlesek (Colchicum autumnale) – cveti jeseni iz 10 do 20 cm v zemljo vkopanega čebuljastega gomolja. Iz kratkega peclja, ki je skrit v njem, poganjajo 1 do 3 vijolično rdeči cvetovi. Za zdravilno uporabo so primerni cvetovi, gomolji in semena. Za pridobivanje učinkovine alkaloida kolhicina na trgu dobimo drogo podleskovega semena (Colchici semen – zrela posušena semena) ali sveže čebulice, nabrane spomladi (Colchicum autumnale). A kljub temu danes uporabljajo drogo zaradi velike strupenosti le še v standardiziranih pripravkih ali kot čisti kolhicin pri akutnih napadih putike. Že 5 g semena jesenskega podleska smrtni odmerek za odraslega človeka.

Šmarnica (Convallaria majalis) – spada v družino lilijevk, cela rastlina je strupena. Ima podzemno koreniko, steblo, suličasta lista in bele cvetove. Steblo je visoko od 10 do 20 cm, na vrhu pa se razvije v grozd iz majhnih belih cvetov. Šmarnica cveti od maja do junija. Raste v gozdovih, ponekod pa v senčnih vrtovih in skalnjakih. Največja možnost zamenjave z čemaževimi listi, saj najdemo liste šmarnice v istem letnem času!

A se vam cedijo sline?

Mlade liste je najbolje nabrati še pred cvetenjem. Uporabni so surovi ali kuhani za najrazličnejše jedi. Od juh, testeninskih omak, nadev za cmočke ali torteline ter odišavljanje kisa in olja. Če imate čas in voljo, se lahko odpravite nabirat še zaprte čemaževe popke in jih vložite v slanico ali kis. Ne bo vam žal J

Če ne marate intenzivnega okusa in vonja po česnu čemaž na hitro prepražite na olju ali zblanširate, da ga spremenite v sladkega.

Sušenje čemaža nima smisla, saj se večina arome izgubi. Raje pripravite pesto v olju. Pri zamrzovanju se okus sicer ohrani, vendar zamrzovanje izniči energijsko raven delovanja rastline.

Skutin ali tofujev namaz s čemažem

Skuti ali pretlačenemu, malo prepraženemu dimljenemu tofutu dodamo na drobno narezane čemaževe liste, malo bučnega olja, nekaj pretlačenih orehov in sok ter poper po okusu. Lahko se igramo, dodamo še kakšno drugo divjo aromatično zelenjavo kot recimo navadno regačico, koprive in/ali zmleta semena (sončnična, lanena,…).

Čemaževi popki vloženi v kisu 
  • 200 g čemaža cvetnih popkov
  • 1dcl kisa za vlaganje (8%)
  • 3 dcl vode
  • žlička solI
  • žlica olja
  • poper v zrnu
  • lovorjevi listi
  • timijanova vejica

 

S čemaževimi popki napolnimo manjše kozarčke za vlaganje. Dodamo še lovorjev list in po želji še vejico timijana ali rožmarina. Ostale sestavine zavremo in z njimi zalijemo cvetne popke ter dobro zapremo kozarčke, ki jih nato še pasteriziramo.

Drug način je, da v vrelo mešanico kisa, vode in dodatkov stresemo cvetne popke, jih toliko pokuhamo, da spremenijo barvo, nato napolnimo kozarčke, jih dobro zapremo in pustimo, da se počasi ohladijo.

Čemažev pesto
  • 200 g čemaža
  • 100 g bučnih semen/orehov/pinjol
  • 80 g parmezana
  • 3,5 dl ekstra deviškega olivnega olja
  • sol
  • poper

 

Parmezan nabiramo in nato vse skupaj zmiksamo v multipraktiku v fino omako. Z čemaževim pestom napolnimo čiste, sterilirizane kozarčke in na vrh nalijemo še približno 1 cm olivnega olja. Zapremo ter shranjujemo v hladilniku do enega tedna. V primeru, da si želimo pesto pripraviti za ozimnico, v njega ne damo parmezana.

Viri.

  1. Rudi Beiser: Užitne divje rastline, 2015
  2. Sanja Lončar et. al.: Ščepec rešitve, 2011
  3. Dario Cortese: Nekaj divjega v drugo, 2012
  4. Wikipedia
  5. www.zaplana.net

Pin It on Pinterest

Share This